Tudi slovenska podjetja bodo morala razkriti več o plačah. Kaj in kdaj?

Evropska direktiva o preglednosti plačil je bila sprejeta pred tremi leti. Direktiva med drugim določa ukrepe za večjo preglednost plačil, kot so objava informacije o plačah za iskalce zaposlitve, pravica do seznanitve z nivojem plač zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, ter obveznosti poročanja o razlikah v plačilih med spoloma za podjetja z več kot 100 zaposlenimi. Ukrepi veljajo tako za javna kot za zasebna podjetja.

Države članice bi morale direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo do 7. junija. Nekatere članice tega še niso storile, med njimi je tudi Slovenija.

Posledično podjetjem za zdaj še ni treba ničesar spreminjati, pravi strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik, ki pa podjetjem vseeno svetuje, da se začnejo že zdaj pripravljati na nova pravila.

Kaj direktiva nalaga delodajalcem

Direktiva prinaša predvsem veliko novih obveznosti za delodajalce in nekaj novih pravic delavcem, povzema Scortegagna Kavčnik. Kot pravi, bodo pravila veljala za vse delodajalce, ne le večje, kot mnogi mislijo.

Po novem bodo morali v objavi prostega delovnega mesta objaviti višino osnovne plače ali njen razpon. V primeru, ko objava prostega delovnega mesta ni potrebna, bodo morali to storiti na drug ustrezen način pred razgovorom, določa direktiva. Ta predvideva še, da bodo morali delodajalci:

• imeti oblikovana merila za določanja plačila za delo (to mora imeti že danes),
• imeti oblikovane kriterije za vrednotenje delovnih mest,
• vsa delovna mesta ovrednotiti,
• delavce vsako leto obvestiti o tem, da lahko zahtevajo podatek o svoji ravni plačila in o povprečnih ravneh plačil, razčlenjenih po spolu za kategorijo delavcev, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti kot on,
• na zahtevo delavca pisno izdati podatek iz prejšnje točke,
• v podjetjih s 50 in več zaposlenimi imeti urejena merila za napredovanje in delavcem omogočiti dostop do teh (kar velja že danes).

Delodajalci, ki zaposlujejo 100 in več ljudi, pa bodo morali dodatno poročati pristojnemu ministrstvu (za delo) o plačni vrzeli in jo po potrebi odpraviti, tudi če je manjša od pet odstotkov. “To je ključno, mnogi se tega ne zavedajo in mislijo, da jo bo treba odpraviti le, če bo pet odstotkov ali višja,” opozarja sogovornica.

Prav tako bodo morali delavce obveščati o plačilni vrzeli v njihovi kategoriji vsakič po poročanju, po potrebi pa tudi izdelati skupno oceno plačil, če plačilne vrzeli ne bo znal pojasniti, navaja strokovnjakinja za delovno pravo.

Pravila bodo veljala za vse delodajalce, ne le večje, kot mnogi mislijo.

Nina Scortegagna Kavčnik, strokovnjakinja za delovno pravo

Kaj direktiva prinaša delavcem

Delavci bodo imeli pravico od delodajalca zahtevati podatek o njihovi osebni ravni plačila in o povprečnih ravneh plačil, razčlenjenih po spolu za kategorijo delavcev, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti kot on.

Ne bodo pa mogli dobiti podatka, kolikšno plačo imajo njihovi posamezni sodelavci. Plača ostaja osebni podatek. Delodajalec pa bo moral zaposlenemu na njegovo zahtevo razkriti, kolikšna je povprečna bruto plača vseh kolegov na enakovrednem delovnem mestu.

V primeru ugotovljene diskriminacije bodo delavci upravičeni do odškodninskega zahtevka.

“Podjetja se še ne zavedajo, kakšne obveznosti direktiva zanje prinaša. Večina jih čaka zakon, ampak zakon bo verjetno začel veljati 15. dan po objavi in v 14 dni ne bodo mogla izdelati plačne strukture, ki jo od njih direktiva zahteva. Po mojem mnenju bi vrednotenje že morali začeti,” je za Forbes Slovenija še povedala Scortegagna Kavčnik.

Osnutek zakona čaka novo vlado

Ministrstvo za delo je sicer že pred časom pripravilo osnutek zakona o zagotavljanju enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti za ženske in moške s preglednostjo plačil, a ga še ni uskladilo na ravni Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

“Na seji Ekonomsko-socialnega sveta smo imenovali strokovni odbor za usklajevanje zakona, ki pa je pred volitvami prekinil aktivnosti do imenovanja nove vlade,” pravi Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog.

Delodajalska stran želi, da se novo resorno ministrstvo – to bo najverjetneje ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, ki naj bi ga vodil Anže Logar – opredeli do predloga zakona in revidira predlog. Potem najverjetneje sledi usklajevanje v okviru ESS; potrjevanje na vladi in v državnem zboru.

Zakona tako ni pričakovati še nekaj časa, do takrat pa tudi pravila iz direktive še ne veljajo, je za Forbes Slovenija pojasnila strokovnjakinja za delovno pravo Scortegagna Kavčnik. “Direktive nimajo horizontalnega neposrednega učinka in zato kot take ne morejo nalagati obveznosti zasebnim podjetjem brez implementacije v nacionalno zakonodajo,” je dejala.

Izziv za podjetja

Dokler direktiva še ni prenesena, za delodajalce tudi ni jasnih navodil, kako in kaj postopati. Podjetja tako ne morejo pripraviti niti internih aktov niti sistemov za poročanje, je za Forbes Slovenija dejala Lea Pogačnik, vodja kadrovsko pravnih procesov pri agenciji Kariera. Opaža sicer, da že zdaj nekateri delodajalci v oglasih za delo razkrivajo razpone plač, predvsem tisti, ki ponujajo dobre plače.

Tudi ona meni, da bodo podjetja za usklajevanje z novimi pravili potrebovala kar nekaj časa, saj gre za zelo kompleksno področje, kar se na primer kaže že pri opredelitvi dela enake vrednosti. Osnutek zakona, spisan v mandatu ministra Luke Mesca, je delo enake vrednosti opredelil kot “delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katero se na podlagi nediskriminatornih in objektivnih spolno nevtralnih kriterijev iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona ugotovi, da je enake vrednosti”. Kriteriji zahtevnosti delovnih mest oziroma vrste del pa zajemajo zahtevano znanje in spretnosti, odgovornost, delovni napor, delovne pogoje ter morebitne druge relevantne in spolno nevtralne kriterije.

Podjetja bodo morala natančno pojasniti razlike v plačah in merila napredovanj, pri čemer pa je po besedah Pogačnik ogromno različnih možnih situacij. “Ne glede na to, ali je razlika v plači dveh zaposlenih na primer sto evrov, ker nekdo dobi zraven nek dodatek, bo treba opredeliti, kaj pa je tisto več, kar je ta posameznik naredil,” je povedala Pogačnik.

Sindikati bi zaostrili pravila, delodajalci rahljali

Sindikati so po poročanju STA v razpravi o osnutku zakona na ESS pred meseci predlagali, da bi v zakonu obveznost poročanja v časovnem obdobju enega leta predpisali tudi za srednje velika podjetja. Ob tem bi uvedli tudi poročanje za delodajalce s 50 do 100 zaposlenimi, in sicer na tri leta.

Zavzeli so se se za globo za podjetja, ki ne bi pravočasno odpravila ugotovljene več kot petodstotne plačne vrzeli, ter tudi javno objavo delodajalcev s takšno vrzeljo, saj naj bi bilo le tako podjetjem v interesu, da ustrezno ukrepajo. Podjetjem, pri katerih bi bila več let zaporedoma ugotovljena neutemeljena plačna vrzel oziroma nespoštovanje načela enakega plačila, bi prepovedali sodelovanje pri javnih naročilih oziroma koncesijsko dejavnost.

Delodajalci so bili medtem mnenja, da v osnutku zakona predlagane rešitve presegajo minimalne zahteve evropske direktive ter uvajajo nepotrebno in nesorazmerno administrativno, organizacijsko in posledično finančno breme za delodajalce.

Med drugim so nasprotovali obvezni javni objavi začetnega plačila ali plačnega razpona v oglasu, saj da gre za poseg v poslovno politiko in pogajalski položaj ter nadstandard glede na direktivo. En sam podatek po njihovem prepričanju ne pokrije realnosti plačila (osnovne plače, dodatkov, delovne uspešnosti, poslovne uspešnosti in ostalih prejemkov, kot so povračila stroškov v zvezi z delom, regres, zimski regres).

Obregnili so se tudi ob predvideno poročanje ministrstvu za delo. Glede na to, da delodajalci že danes poročajo o vseh segmentih plače posameznega zaposlenega prek tako imenovanih obrazcev REK-1, so se zavzeli, da se podatke o povprečnih plačah pridobi iz obstoječih virov.